menu

Mnenja strank o AEQ metodi®

 

Aleš pozdravljeni!

Že par tednov zori ideja za tale mail, zato je vaše vprašanje prišlo kar ob pravem času.

Kot sem povedal že v živo na delavnici 5.5. opažam učinke AEQ že takorekoč od začetka in ocenjujem, da mi po približno dveh mesecih gre dobro. Z egom sem se kar hitro spoprijateljil, vsaj glede tega, da sem se lotil in si vzel čas za vaje. Bolj mi je nagajal pri izvedbi samih gibov, vendar se je umiril predvsem po drugi delavnici, 5.5. Zdaj le redko uhaja nadzoru oziroma ga lahko vedno bolj nadziram in sva vedno boljša prijatelja. Ampak vidim, da tudi tu rezerve še veliko.

Vaje sicer delam od 5 do 7 krat na teden, odvisno od okoliščin - če npr. potujem ali je dan kako drugače zapolnjen, si ne skušam na vsak način jemati časa ozroma tega početi na silo. Si pa skušam vsak dan zastaviti tako, da bo v njem tudi nekaj časa, namenjenega samo meni - med drugim tudi vajam. Po slabih treh mesecih torej lahko rečem, da je AEQ postal del mojega vsakdana oziroma kar mojega življenja.

In tako kot v vajah zdaj uživam in spoznavam vedno nekaj novega, se, točno tako kot ste rekli, podobno dogaja tudi v glavi in zavesti. Sam s sabo sem vedno bolj zadovoljen in umirjen, posledično seveda imam tak odnos tudi do drugih - včasih sem se glede tega trudil, zdaj gre kar samo od sebe.
Fizično se počutim bolje in občutim napredek na vseh problematičnih točkah, kroničnih bolečin skoraj ni več, kjer so še, pa jih uspem zmanjševati korak za korakom. Zdaj sem prišel celo do točke, ko vem da sem na pravi poti in nisem nestrpen. Rezultati se kažejo v boljšem počutju na splošno, v občutku simetrije telesa ter v drugačnem načinu gibanja, tako v vsakodnevnih opravilih kot tudi pri vajah. 
Pa da ne bo izpadlo, kot da gre vse kot po maslu - kak dan imam občutek, da se obrne kaj tudi v nasprotno smer, vendar sem na točki, ko mi to ne predstavlja problema in skušam zadevo obrniti v svojo korist. Se mi pa skozi to vedno znova potrjuje, da je včasih dobro stopiti korak nazaj, da potem lahko kreneš zopet in zares naprej.

Zavedam se, da sem na pot šele dobro stopil in z veseljem pričakujem najin naslednji kontakt - če ne prej v terminu aktivne terapije v novembru. 
Zdaj pa proč od računalnika!

LP

 

__

 

 

Lep pozdrav Aleš

Najprej se ti zahvaljujem za odlično delavnico in vaje katere, si nam v maju 2018 predstavil v Ljubljani. Meni AEQ metoda spreminja življenje na bolje... Pošiljam, ti moj opis v veliko bolj čutečem in dobrim počutjem.

Moje delovno okolje je pred vsem šport. Delam z mladimi in starimi kot trener vaterpola, veliko časa se posvečam tudi glasbi. S svojim bandom nastopamo po raznih odrih po Sloveniji in bivši YU. Stresne situacije na dnevni bazi... Dolga leta se spopadam z bolečino v hrbtnem delu, tako, da sem se v nekem trenutku že sprijaznil, da za to mojo bolečino ni pomoči in se privadil živeti z to bolečino.

Vaje delam vsak dan, in ti rad povem, da sem jih v tem času začutil, spoznal, poglobil in ker dobro delujejo na moje telo in krepijo pozitivno razmišljanje resnično čutim da sem bolje. Ker mi tako pomagajo, sem vaje začel izvajati tudi 2x dnevno zjutraj in zvečer do 40 min. 
Na delavnico sem prišel zato ker sem imel težavo na desni strani hrbta, boleča neprijazna bolečina po diagnozi skolioza, me spremlja že kar 10 let. Masaže in podobni pripomočki mi dolgoročno niso odpravili bolečine. Za kratek čas je sicer pomagalo pa smo bili kmalu spet na začetni boleči točki. Opazil sem tudi druge spremembe pri sebi za katere mislim da so korak v pravo smer. 
Sedaj vdihnem veliko globlje, začutim celotna pljuča in je res dober občutek ko lahko tako polno vdihnem..., bolečine v mišični ovojnici na desni nogi praktično ni več, medenica postaja vse bolj gibljiva, kar čutim pri hoji, predvsem pa pri športu, hitrejši in bolj natančni postajajo gibi pri določenih vajah. Čprav nisem imel problema z spanjem, čutim, da se bolje naspim, da o sanjah ne govorim.

Tako, da si vzamem si čas za AEQ vaje in z veseljem delim informacijo o AEQ metodi drugim. Seveda me zanima in bi rad spoznal na nadaljevalnih delavnicah še ostale vaje, mogoče se pa v prihodnosti vpišem na AEQ šolanje, da bi tako drugim pomagal do boljšega počutja.

Želim ti lep dan še naprej in velika hvala

Elvir Bečič, Kranj

 

__

 

 

S klinično somatiko sem se srečal na začetku leta 2015. Bilo je čisto po naključju ko sem na FB opazil izjavo , ki jo je dal Aleš. Ker sem aktivni kolesar , sem v zadnjih dveh letih zapadel v športne poškodbe. Rešitev sem iskal povsod ( fizioterapija, masaže, športni zdravniki…) skratka vse kar se je dalo. Ko mi je Aleš napisal mail, kjer me je povabil , da pridem na njegovo terapijo klinične somatike, sem si rekel, da izgubiti nimam praktično nič. Če se probal že vse, bom še nekaj kar mi do tistega trenutka ni bilo poznano. 

Že prvo srečanje z Alešem mi je dalo dober občutek. Način s katerim mi je predstavil klinično somatiko mi je bil takoj všeč. Vse dosedanje terapije na katerih sem bil ( in ni jih bilo malo ) so bile popolnoma drugačne. Vse temeljijo bolj agresivno do telesa. Klinična somatika pa je nežno gibanje, kjer mišico napneš in sprostiš. Pri tem lahko bolj zavedno izvajaš gibe, ker jih delaš počasi in začneš telo čutiti na drugačen način kot do sedaj.
Na začetku sem vaje izvajal 2x dnevno in že po prvem mesecu sem opazil, da so se mi ramena začela ravnati. Praktično celo življenje sem bil » zamaknjen« in temu niti nisem dajal takega pomena. Je pa v bistvu zelo pomembno , da si v ramenih raven, ker imaš drugače lahko težave s koleni. In ravno to je bil moj največji problem. Skoraj nisem mogel razumeti, da so se mi ramena naravnala s pomočjo klinične somatike. Vendar sem počasi začel čutiti, kako sem bil prej stalno zategnjen v ramenih. Prav tako so se kolena začela izboljševati. 
Vaje še vedno izvajam praktično vsak dan. Opazil sem , da se v tistih 15 minutah ko izvajam vaje klinične somatike popolnoma sprostim, ker se osredotočam na izvajanje počasnih gibov. Lahko rečem, da mi vaje resnično pomagajo, pa ne samo pri bolečinah. Opazil sem, da sem drugače začel gledati na določene stvari. Začel sem jih dojemati drugače, na bolše. Vsakemu bi priporočal, da začne delati na sebi in klinična somatika, ki jo izvaja Aleš bo sigurno prava izbira.

Aleš Belina, Ljubljana

 

__

 

 

S klinično somatiko sem se seznanil v začetku poletja 2015 (sredi kolesarske sezone). Imel sem in še imam težave z rotacijo medenice, prikrajšavo ene noge in s tem posledično eno stran telesa močno obremenjeno. KS mi je pomagala, da sem postopoma začel ločevati posamezne mišice med seboj in jih poskušal takrat, ko jih ne potrebujem ne uporabljati. Res je, da se stanje še ni povsem saniralo. Razlog za to pa je v tem, da sem s KS začel prepozno in sredi sezone. Hkrati pa ne uporabljam več starih metod raztegovanja ampak samo še KS.

Moje mnenje je, da mi je KS močno pomagala pri zmanjšanju bolečine, pri razumevanju(ne še povsem) samega sebe, in da vse kar se dogaja v telesu in s telesom se ne sme izvajati na silo, obenem pa verjamem, da če bom nadgradil moje delo z g. Ernst-om v zimskem obdobju bo leto 2016 še manj boleče.

Lenart Noč, gorski kolesar

 

 

__

 

Zdravo. 
Lahko rečem, da boljše kot je, skoraj ne more biti. Brez klinične somatike se res več ne da. 
Tudi karakterno sem se dosti spremenil, imam drugačen pogled na dogajanje v in okrog mene
Če potegnem črto, po tako kratkih dveh mesecih somatskih vaj in štirih aktivnih terapijah ter 3 mesecev intenzivnega treniranja je to to…
Rezultatsko imam še nekaj rezerv, jutri imam še zadnjo pomembno tekmo na stezi letos.
Čutim in opazim, da imam še veliko možnosti za izboljšavo tehnike teka. A to da sem se tako enostavno rešil plantarnega fasciitisa še kar ne morem verjeti. 
Zima bo pestra in plodna.
Lep pozdrav

Matjaž Pregrat AK KRKA Novo mesto

 

__

 

 

Po prvi aktivni terapiji sem ugotovila, da mi lahko daš izkušnjo za okus, da pa bo takšno novo stanje dolgotrajno, je vsekakor naša odgovornost in delo. Znanje in občutek, ki sem ga prejela mi omogoča uspešno izvajanje in napredek vendar spoznavam, da sploh ni tako lahko usmeriti svojo pozornost v enostaven gib, kot sem mislila. Ko imam pa toliko »bolj« pomembnih zadev v glavi.
Res pa je, da če že še ni prišlo do konstantnega novega občutka sproščenosti, je vsaj zavedanje napetosti večje in s tem tudi večja možnost in pomen zavestne sprostitve. 
Kar je pa delo v smeri novega občutka, kajne? 

Petra, Hrastnik

 

__

 

 

Jutro. Danes sem po somatskih vajah pri jutranji kavi razmišljala kaj se je spremenilo od kar sem začela delat vaje po prvi terapiji. Opazila sem, da sem šele sedaj po dveh mesecih prišla do stanja ko lahko vaje naredim brez motečih misli med vajami. Um in telo sta začela uživat v tem obredu. Ugotovila sem napredek pri kar nekaj stvareh...spet sem se začela družit z ljudmi, prebuja se kreativna energija (spet lahko izdelujem domačo kozmetiko in ostale izdelke), opažam, da k situacijam pristopam bolj umirjeno in ena dogaja se nekaj, kar se mi zdi zelo pomembno...um mi ne pusti več odlašat stvari. Kako lahko bolečina v hrbtu spremeni življenje, in kakšno olajšanje je, ko primerjam prej in sedaj.....eno majhno poročilo. Lep dan

Nataša, Ljubljana

 

__

 

 

Pri mojih 32 letih je moje življenje vodila kronična bolečina križa. Življenje mi je iz aktivnega spremenila v pasivno. Trpela so vsa področja: karierno, športno, družabno in privatno. Prišla sem do faze, kjer me je za dobro jutro pozdravila huda bolečina v križu, katera se je čez dan samo še stopnjevala. Velikokrat pa mi niti ni dopuščala, da se obujem ali vozim avto. Moje življenje je postalo polno omejitev. 
Zdravstvo mi ni ponujalo realne rešitve, zato sem jo začela iskati drugje; reiki, ponovna povezava in različna energetska zdravljenja. Vendar vse neuspešno. Ko sem izvedela za klinično somatiko sem prišla na terapijo k Alešu. Sedaj je minilo šele slabe tri mesece od prvega obiska in moje življenje se vrača. Bolečina izginja. Izboljšuje pa se tudi moje življenje. Z vajami klinične somatike ponovno povezujem svoj um in telo. Aleš mi je pomagal odkriti moje podzavestne vzorce, nekaj pa jih še vedno odkrivam sama skozi vaje. Vse bolj se zavedam svojega telesa in misli.
V veliko pomoč mi je bila tudi knjiga klinične somatike, za katero menim da je odlično dopolnilo k terapijam in za domačo samopomoč. Knjigo bi priporočala, da je prebere vsak pred terapijami, saj bo tako lažje razumel kaj klinična somatika je. Čas terapije bo potekal bolj kvalitetno, saj bo osnove te vede že poznal. S tem mu bo ostalo več časa za pogovor z Alešom in račlenitev njegovih karakternih ovir, ki so vzrok za nastale bolečine, saj ima Aleš poleg klinične somatike tudi ogromno vedenja o življenjskih modrosti. 
Vsekakor pa je sedaj knjiga tudi moj priročnik za domačo prvo pomoč saj lahko z opisom in prikazom vaj odstranjujem tudi druge bolečine, kot so npr. glavobol in menstrualni krči. Vaje pomagajo! 
Neskončno sem hvaležna Alešu, da me je sprejel in mi pokazal pot, kako si vrnem svoje življenje nazaj. Hvala ti! 

Nataša, Ljubljana

 

__

 

 

Aleševa delavnica mi je prišla zelo prav, saj je med izvajanjem vaj opozarjal na pomembne detajle - tako se hitro naučiš pravilnih gibov. Blizu mi je Alešev odnos do življenja, zato tudi do telesa, zdravja, do športa …
Verjamem, da se veliko doseže z lahkotnostjo in brez nasilja, a vztrajno. Postati zopet kot radoveden otrok ali spontana živalca, ki se preteguje, kadarkoli zazna potrebo po tem. Hvala!

Lep pozdrav! Andrejka, Kranj

 

 

__

 

 

Stara sem 43 let. V službi večino časa presedim za računalnikom, preostanek dneva pa, kolikor čas dopušča, izkoristim za gibanje. Do pred časom sem bila prepričana, da je zmerna rekreacija vse kar moje telo potrebuje, da neovirano funkcionira in ne »zakrni«. Kaj počnem narobe, sem se začela spraševati, ko me je pred letom in pol zagrabil občutek dolgotrajne ujetosti v, sicer blago, bolečino spodnjega dela križa in zategnjenosti desne noge. Pri iskanju pomoči sem naletela na Aleša in »njegovo« Klinično somatiko. Če ne dolgovezim z vsem dobrim, uporabnim in efektivnim kar mi je Aleš predal na terapiji, naj zaključim s tistim, kar mi je manjkalo za izboljšanje ter za vzdrževanje moje psihofizične kondicije. »Z zavedanjem sebe, z zavedanjem vsakodnevnih gibov, z zavestnim usmerjanjem misli je mogoče, da telo ostane v ravnovesju. S tem pa se ohranjata tudi motiviranost in volja do življenja.«

Mateja, Arnovo selo

 

__

 

 

Lep pozdrav,

malo poročanja o dogajanju...

Moj napredek je še vedno zelo opazen iz tedna v teden. Kar ne morem verjeti, da se še ni upočasnil kljub temu, da sem bistveno zmanjšal obseg vaj in zavestno pazim, da ne pritiskam. Morda pa ravno zaradi tega.

V bistvu sem začel kombinirati posamezne gibe iz različnih vaj ker mi to zelo prija. Vsak teden zmorem bistveno več in gibljivost in lahkotnost se mi povečuje, tako da lahko preizkusim zelo različne gibe o katerih se mi prej sploh ni sanjalo, da so možni. Očitno sem bil dolga leta zelo zakrčen, da se mi to dogaja in čutim, da sem prišel zelo blizu rešitve glavnih problemov.

V bistvu gre takole: ko se mi odpre nova gibljivost se mi nekoliko podre ravnovesje in kakšen dan ne vem kako se pravilno držati, nastanejo manjše bolečine na različnih koncih. Pri vsakodnevnem gibanju zato začnem zavestno izkoriščati nove dimenzije in jih počasi osvojim tako, da postanejo del običajnega gibanja. Pri tem nujno poskrbim za čimbolj raznovrstno gibanje, da v čim več zelo različnih situacijah izkoristim nove zmožnosti, da mi tako še bolj povečajo koordinacijo.

Tako sem šel na turno smuko, si ponovno nadel nordijske rolerje in hodil po raznovrstnem terenu z različno strmimi klanci navzdol in navzgor. Takšna dejavnost mi zelo pomaga, da se ponovno uravnovesim in v nekaj dneh se mi počutje izredno izboljša. Potem se mi že spet odpre naprej in tako gre dalje.

Trenutno sem po dooolgih letih brez bolečin v hrbtu in počutje je izjemno. Vse se je nekako naravnalo in imam občutek, da lahko še zelo napredujem ter odpravim še določene težave v skrajnih legah. Res izjemno. Kot zanimivost naj povem, da sem smučal kot utrgan ter z izjemnim užitkom in lahkotno ter izvajal pritiske na robnike z boki tako, kot jih prej nisem mogel in sploh nisem vedel, da je to možno. Ko sem hodil v hrib sem imel tako prožen korak, da sem gor občasno celo tekel skoraj brez truda. Verjetno sem imel nakopičeno energijo v prej neprožnih mišicah, ki se je sedaj sprostila. Bilo je tako noro, da ne more trajati.

Kakorkoli, vem, da tako ne bo šlo v nedogled ampak vsa zadeva me sedaj še dodatno zanima ker mi prinaša tako izjemne rezultate. Odpira se mi veliko povezanih vprašanj, ki jih bom še naprej z veseljem raziskoval.

Sem bil verjetno kar predolg, ampak navdušenje pač naredi svoje...

Lp, Miha

 

__

 

 

Neverjetno! Po enomesečnem izvajanju vaj/igranju s svojim telesom, sem začutila nadgradnjo vsega s čemer sem se srečala do sedaj; od "padca" do začetka reševanja tako na duhovnem področju (meditacije, REIKI, thetahealing...) kot na fizičnem področju (rdeča nit mojega življenja je gibanje: tek, kolesarjenje, hribi, smučanje, po novem tudi veslanje...) Učitelji so mi prihajali na pot in srkala sem njihovo znanje. Vem pa, da je bil ves ta čas in pot reševanja potrebna, da sem prišla do sem, kjer sem sedaj. Kamenček v mozaiku, ki povezuje... KLINIČNA SOMATIKA.

Bralec vedi pa, da brez lastnega aktivnega delovanja in prisotnosti TUKAJ in SEDAJ ni napredka. Torej ves čas, delo na sebi.
Blokade se začno odpravljati z nadzvočno hitrostjo. Pa to ne samo na fizičnem nivoju, temveč tudi psihične... Proces odvoza ODPADKOV se je začel...
Zaznavam lahkotnost gibanja, radosti življenja se odpirajo...
Zavedam se pa, da je pot neskončna. Sama sreča je, da počasi in zavedno stopicam naprej... proti svetlobi. Pa se zopet srečata fizično in psihično. Kot smo že tolikokrat prebrali/slišali, rešitve so tik pred nami, le znati njih moramo zaznati in uporabiti. Tako preprosto lahke so.

Hvaležna sem, da me je reševanje sina pripeljalo do Aleša, kjer se srečam s KLINIČNO SOMATIKO.

Aleš hvala ti, sedaj pa učit naprej... 

Irena

 

 

__

 

 

Moje doživetje delavnice Dvorska vas 28.1.2016
Aleš živjo,
vaje so učinkovite!
Vadba klinične somatike je tudi meditacija ter terapija - če imaš kapaciteto za to....
Zanimivo je bilo na poti iz delavnice; mišice so se toliko sprostile, hrbtenica se je toliko podaljšala, da nisem videl ceste v vzvratno ogledalo v avtu!
Močno sem moral popraviti pozicijo, da sem normalno videl nazaj. Ta pojav mi je poznan; vendar ne v tako izraziti obliki. Dejansko nisem videl nič ceste!!
Se priporočam za nadaljevalno delavnico; izobraževanje.....
Lepo bodi,

Uroš Petan

 

__

 

 

Lep pozdrav,

oglašam se iz zadovoljstva ker mi se mi stanje z nadaljnjim izvajanjem vaj še vedno izboljšuje. Sicer sem sedaj prešel v fazo ko ne doživljam več tako drastičnih sprememb so pa le te bolj subtilne in kar je bistveno, še vedno se dogajajo. Sedaj lahko vaje izvajam popolnoma sproščeno in gladko ter s skoraj popolnim nadzorom in občutenjem. Nimam več bolečin in v skrajnih legah nimam več neugodnega občutka.

Sedaj spet vključujem nazaj vaje za povečanje fizične moči in kondicije, vendar z občutkom in vseskozi nadzorovano. Za somatične vaje porabim dnevno samo cca 15 min saj lahko ključne vaje izvedem tekoče.

Občasno še vedno precej eksperimentiram in se postavljam v različne zanimive lege ter iščem napredek. Vse skupaj včasih ni več podobno nobeni običajni vaji vendar so pomembni samo moji notranji občutki in iskanje novih možnosti napredka.

Moja kalcinacija na kolku me sedaj seveda zelo moti saj si samo predstavljam kaj bi bil šele sposoben delati če je ne bi bilo. Na žalost se ne zmanjšuje in mi tako še vedno blokira veliko gibanja. S tem se moram na žalost sprijazniti in poiskati način za odstranitev.

Izboljšane sposobnosti se mi še posebej poznajo pri smučanju saj tako lahkotno in pravilno še nisem smučal. Odkrivanje novih smučarskih sposobnosti je izjemen užitek, predvsem pa na koncu sploh nisem utrujen ker usmerjam gibanje v pravilno izvajanje, ki ne zahteva veliko moči, je pa zelo učinkovito.Brez kalcinacije bi takoj zamenjal kariero in šel za smučarskega vaditelja.

Vidim, da ima klinična somatika res izreden potencial in je v bistvu še popolnoma neizkoriščena. Sedaj jo vidim kot osnovno disciplino, ki bi jo moral vsak izvajati za doseganje maksimalnih rezultatov na drugih športnih področjih in v vsakdanjem življenju za normalno počutje. Ko se po spominu vračam nazaj ugotavljam koliko vaj za raztezanje sem naredil na vse mogoče in tudi boleče načine vendar na koncu z zelo malo ali nič učinka. In večinoma gre "znanost" še vedno v enako smer.

Sedaj začenjam imeti težave nekje drugje. Rad bi spremenil način življenja, ki me je pripeljal do tegob, ki jih sedaj rešujem. To pa je že druga zgodba, veliko bolj zahtevna, ki morda prinaša spremembo kariere in še kaj drugega. Ja, to je sedaj pravi izziv iskanja sebe morda nekje popolnoma drugje...

Lp, Miha

 

__

 

 

Učinek učenja na delavnici lahkotne hoje v Mariboru 19.3 povezano z doslednim izvajanjem naučenih vaj ter izboljšanje usklajenosti gibanja:

Bolečina v preponah je po delavnici neverjetno hitro izginila na levi strani, na desni še občasno, res le občasno, začutim nekaj, kar spominja na bolečino. Desno koleno je neprimerno bolje: prej me je pri hoji le rahlo navzdol takoj začelo boleti, tako da nisem mogel prikriti šepanja, zdaj ura hoje po gozdu gor in dol ni nikakršen problem, nobenih bolečin.
Ne bi verjel, če ne bi doživel. Kljub temu koleno občasno še čutim, nikoli pa ne šepam.
Hvala!

Damjan, Maribor

 

__

 

 

Zdravo,

najprej moram povedati, da sem bila nad vašo delavnico navdušena. Vaje same so bile take, kot sem pričakovala, ampak vse tisto, kar ste povedali zraven, je bila pa prava "češnja na torti". Sploh tisto o športnikih in čustvenih težavah, pa o posledicah operacij, ...

V soboto po delavnici in še celo nedeljo sem se premikala počasi kot želva in sem opazovala, kako se gibam, kako hodim, katere mišice imam napete medtem ko obešam perilo, pletem, pospravljam, .... Zgledala sem precej čudno in so se mi doma vsi smejali, ampak samoopazovanje se je obrestovalo, ugotovila sem, da sem zakrčena veliko bolj, kot sem mislila. Pa da ne znam pravilno dihati, pa da hodim kot konj, oziroma kot kamela, glede na to, da imam na sedmem vratnem vretencu že grbo.

Na primer: kadar nisem sama, vedno vlečem trebuh noter, da sem videti bolj suha. Tega sem se zavedala, saj to počnem zavestno že iz srednje šole naprej. Ampak zdaj sem ugotovila, da to počnem tudi takrat, ko me nihče ne vidi. "Trebuh not" mi je tako prišlo v kri, da imam trebuh ves čas napet, tudi takrat, ko bi ga lahko sprostila. Ko sem to opazila , sem zavestno sprostila trebuh in poskušala dihati. Pa me je kar stisnilo. Občutek sem imela, kot da so se mi v vseh teh letih, odkar vlečem trebuh noter, nekako prerazporedili notranji organi in je trebušna prepona držala pljuča in grlo gor. In če zdaj trebuh sprostim, vse pade dol in ne znam več dihat. Vem da se tole sliši smešno, ampak to je najboljši način, da opišem, kako se to čuti. Kljub temu, da sem več let hodila na jogo, kjer smo se učili dihati s trebuhom, v resnici tega nikoli ne počnem, razen pri jogijskih sprostitvenih vajah, kjer ležimo na tleh in nisem videti, kot da sem v osmem mesecu nosečnosti.

Opazila sem tudi, da imam večino časa malo privzdignjena in napeta ramena, na tak način, kot če bi imela na rami torbico, ki leze dol, pa jo z ramo malo zadržiš. Tudi to se trudim sprostiti, kadarkoli se spomnim.

V službi večino časa delam na računalniku in sem zadnjih 10 let sedela sključena v dve gubi. Zdaj se ves čas popravljam, tako da sedim zravnano. Ampak hitro spet zlezem nazaj v gubo.

Zelo sem pozorna na bolečino in takoj, ko me začne kaj boleti, poskusim spremeniti položaj, poskušam ugotoviti, kako bi lahko drugače sedela, hodila, stopila.

Vaje so mi že v soboto na delavnici sprostile bolečino v križu, tudi v kolku me boli veliko manj in samo še občasno, vratne in ramenske mišice pa so zaenkrat še čista katastrofa. Poleg vaj jih poskušam sprostiti tudi z masažo, ampak zaenkrat so še ne dajo in so jeklene kot pri Rambotu.

Vaje se sicer spravim delat (hura!), saj je luštno ležat na tleh Na začetku jih delam z vso pozornostjo, na koncu pa dostikrat popustim in krožim z medenico in hrbet valjam po tleh, ali pa samo delam rožo, ker tako paše. Pri vajah sem opazila, da pogosto zamešam smer dihanja in vdihnem takrat, ko bi morala izdihniti, pa pri loku gibam glavo v napačno smer, kadar vajo prehitro izvajam.

LP, Simona

 

__

 

 

Delavnica osnov AEQ metode Ljubljana, 11.1.2017

Aleš in ostali od včeraj pozdravljeni,

hvala za prijetno in poučno druženje. Bilo mi je navdihujoče, sproščujoče in ni mi žal, da sem se udeležila delavnice. Zdelo se mi je nenavadno, vendar kmalu tudi edino prav, kar nam je govoril Aleš. Tako logično se je vse skupaj zdelo. Po začetnih rahlih bolečinah sem bila na koncu čisto navdušena, čeprav, ko sem prišla domov, tudi prijetno utrujena. Kar nisem mogla verjeti, da sta me že ponoči, ko sem šla na WC, potem pa tudi zjutraj, križ in noga veliko, veliko manj bolela, kot prejšnje dni, rekla bi skoraj nič. Prav tako je situacija tudi danes čez dan veliko boljša.

Hvaležna sem Alešu za te čudovite informacije, za enkratno izvedbo delavnice in upam, da še kdaj nasvidenje. Začela bom počasi z vajami, mislim pa, da se bom tudi udeležila osebne individualne terapije pri Alešu.

Lep pozdrav vsem iz Novega mesta,

Andreja Tomše Zupan

 

__

 

 

Razmišljanje udeleženke AEQ delavnic James Marjan Tomazina o tem kakšne izzive predstavlja sodoben način življenja.

KAM DRSIMO?

Naše telo je ustvarjeno za gibanje. Naša telesa so ustvarjena za gibanje. Vsi občutimo kako blagodejno na naše počutje vplivajo sprehodi v naravi, druženje, športne igre s prijatelji, kolesarjenje, smučanje, plavanje, ples, hoja v hribe, tek, različne športne aktivnosti/panoge... Kot posamezniki in skupnost stojimo na enem izmed velikih razpotij. Vsi razumemo, da se bo izredno težko kolektivno spreobrniti, če se nas ne bo dotaknilo nekaj večjega. Danes je bolj kot kdajkoli prej potrebno, da zaščitimo naš planet in tudi vzajemno, delo na sebi, katerega smo nekje med valom hitrega življenja zanemarili.

Tempo, ki ga živimo, je hiter, zato želimo vzajemno pokazati, kako preprečiti debelost, povrniti zdrave energetske rezerve, kako se zopet pametno gibati, vzpostaviti hormonsko ravnotežje, spanje in prehrano. S strokovno in sistemsko usmeritvijo je potrebno konstantno ozaveščanje, da bomo ponovno osvojili zdrave življenjske navade. Med ljudmi se pojavljajo težave z utrujenostjo, izčrpanostjo, prekomerno telesno težo in tono drugih težav, ki so del našega vsakdana...
Sama sem mnenja, da tako kot prijetne in tudi neprijetne izkušnje imajo svoj smisel in so nujne, da se razvijemo kot posamezniki v zrelo in samostojno osebnost.

Neprijetne izkušnje, porazi in življenjski udarci nam kažejo, kje so naše meje, ter nam kažejo ali jih lahko prestopimo ali nekje ob teh mejah postanemo v življenju. Vsekakor je cilj ne samo obstati, temveč strmeti k višjim ciljem v življenju. Vprašanje življenje, biti ali živeti življenje. Samo obstajati ali ga izkoriščati, v smislu izpopolnjevanja in strmenja k določenih stvarem, katere smo tekom valovanja tempa pogoltnili v življenju.

Neprijetne izkušnje nas učijo empatije do manj uspešnih, kot smo sami. Omogočajo nam postaviti okvir, znotraj katerega se počutimo varni. Varujejo nas pred nepotrebnimi tveganji. Hkrati nam osmislijo to, kar bi naj bila naša prioriteta, nas obudijo na pozitivizem, ki je lahko nekje potlačen. Nemogoče je na dolgi rok razumeti in ponotranjiti vse dobro, kar se nam dogaja, ne da bi imeli tudi neprijetne, slabe ali pretresljive izkušnje.

Prijetne ali pozitivne izkušnje nam prav tako omogočijo razvoj naše pozitivne samopodobe, občutka spoštovanja nas samih in lastne vrednosti. Ustvarjajo nabor vedenj, s katerimi se lahko lotevamo izzivov in na podlagi katerih lahko načrtujemo naša prihodnja vedenja. Omogočajo nam, da se pogumno lotevamo manj znanih, novih izzivov in pomagajo, da se z večjim razumevanjem in znanjem odzovemo pri presenečenjih.

Težko bomo verjeli, da so potresi, orkani, cunamiji, segrevanje ali ohlajevanje planeta, izumrtje mnogih živalskih in rastlinskih vrst, le pojavi, ki se dogajajo. Morda so to tudi procesi ponovnega ustvarjanja ravnovesja, harmonije, odzivanja na naša pretiravanja, nesonaravna početja.

Zopet se mi pojavlja vprašanje, koliko nam pomeni živeti v zdravem okolju, ali še sploh znamo ceniti moralne, etične vrednote, pridobivati vrline ali kreposti človeškega duha, vzdrževati moči življenjskih sil, harmonijo duše, smo prepoznali pomen tukajšnjega bivanja?

Kaj pa skušnjave, kot je hrana in smo jim izpostavljeni na vsakem koraku? Se jih zavedamo, poznamo njihov izvor in posledice, če se jim že ne zmoremo vedno upreti? Ljudje smo si različni, vendar še vseeno imamo vsi enake potrebe, posplošeno enako delovanje organizma, to so stvari, ki jih imamo vsi, ne zavedamo pa se vsi primarnega pomena samega gibanja, stvari, ki so bile nekoč primarnega pomena pri ljudeh in smo jih zanemarili. Vsekakor je vizija prihodnosti strmeti k potrebam ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vrnitvi k gibalnim vzorcem, vzorcem življenja, pomena, ki smo ga pozabili oz. je nekje potlačen globoko v naši zavesti.

In drugo vprašanje, nas bo znanost res zmogla rešiti iz ekoloških in zdravstvenih zagat, brezumnih posledic, ki smo jih vsi skupaj povzročili? Težko bi verjeli, kajti ni velike ločnice do prepada in brezna. Zato se mi zdi ena glavnih idej, povrniti ljudem smisel do gibanja, do preprostosti, radosti življenja in pozitivizma, ki je tako preprost le že z majhnimi koraki ozaveščanja in vedenja.

Na delavnici AEQ klinične somatike dne 25.3 v Slovenski Bistrici, sem zopet ozavestila, pomen gibalnih vzorcev, ki bi lahko bila ena ločnica za marsikoga. Navdušila me je preprostost in učinkovitost v odpravljanju širokega spektra težav. Skozi naravne gibe nas ta tehnika vodi v raziskovanje naše notranjosti, nas mehča, sprošča napetosti, odpravlja kronične bolečine, vzpostavlja naš zavestni nadzor nad telesom, širi zavedanje in zdravi naš jaz na vseh nivojih. Postanemo lahko kreativni
gospodarji lastnega življenja in življenje postane lahkotno, strastno, radostno in smiselno.

Delavnica mi je prinesla globino in širino v razumevanju globjega pomena AEQ klinične somatike in tudi razumevanje vaj in njihove učinkovitosti na moje telo. Mislim, da so vaje uporabne ne le za našo lastno raziskovanje, temveč tudi kot skupinsko na različnih področjih našega življenja.

Vaje nam pripomorejo tudi pri drugih športih, pri tehnikah meditacije, življenje nam obarvajo z lahkotnostjo, užitkom in nam dajo nek pomen, zato je pomembno, da vaje pravilno izvajamo, da poslušamo in sledimo navodilom same izvedbe, da smo med samimi vajami sproščeni, za samo lažjo izvedbo lahko zapremo tudi oči. Na delavnici so mi bila všeč jasna navodila, jasno zaporedje, od lažjih do težjih vaj, tudi za popestritev izvedbe kakšna vaja, ki ni bila del samega plana. Sama izvajam vaje
redno, včasih več, včasih manj, kakor se počutim in vem koliko sem tisti dan sposobna narediti.

Pred vajami se vedno počutim občutno manj lahkotno kot po samih vajah, kar se mi zdi pomembno, saj po vajah vidimo razliko, vpliv in koristnost na naše telo, počutimo se veliko bolj sproščene, vaje ne vplivajo samo na moje telo, temveč tudi na psihično počutje, saj se veliko lažje soočam z dejavnostmi tekom dneva, veliko bolj sem razumevajoča, sploh, v pogovoru z nekom, ki ga pestijo kakšne težave, saj izhajam iz stališča, ko se počutim super in iz stališča, ko se počutim veliko bolj telesno omejena s svojim telesom.

Vsekakor sem mnenja, da bo to tudi ena pomembnih tehnik v fizioterapiji, saj se tu ukvarjamo ne samo s posledico, temveč tudi z globljimi vzroki problema. Učimo se, da smo aktivno vključeni v reševanje svojega problema, preko izvajanja enostavnih in prijetnih gibov.

Izginejo napetosti, težki občutki, občutimo olajšanje in živahnost. Poleg vsega je to tehnika, ki jo lahko kot (bodoči) terapevti uporabljamo na sebi in tako izboljšamo kakovost svojega delovanja in življenja, skozi majhne in preproste stvari, ki jih lahko dodamo v vsakdan.

Učenje je eno izmed daril, ki smo ga dobili in znanje vedno premaga napor in delo. Samo delo ni dovolj, potrebno je tudi vedeti, kaj delamo, kajti brez znanja je ves napor zaman. Vsekakor sem mnenja, da vsak, ki se je pripravljen učiti ali narediti spremembo v življenju, lahko ima od somatskega gibanja samo korist in pozitivno stališče na podlagi zopet se naučiti živeti polno, lahkotno, življenje brez bolečin.

Larisa Vrbek

 

__

 

 

Pozdravljen Aleš

Obljubil sem, da se bom javil po enem tednu, kako mi gre. Ker mi pač ni šlo tako, kot bi mi lahko, sem odlašal. 
A obljuba dela dolg.

Preveč stvari se je dogajalo v tem času. Ko sem se začel po delavnici ukvarjati sam s seboj s pomočjo SOMATIKE, sem imel nenadoma ogromno dela. Prišel sem tudi do "zanimivih" spoznanj: 
- nič ni tako, kot se mi je zdelo, da je.
- pri vajah sem doživljal toliko različnih občutkov, da nisem vedel, kaj naj z njimi.
- vsak dan je drugačen, vedno nekaj novega.

Najbolj me je skrbelo, kako bo v službi po dopustu. Moje delo je pač gibljivo - osem ur sem več ali manj v gibanju, sedenja skoraj ni. Vmes je veliko dvigovanja, premikanja, ogromno prilik za nepravilno ravnanje in... še in še.

Prve dneve sem po nekaj urah dela padal iz enega stanja v drugega: od jutranje sproščenosti, do vračanja v stare forme zateglosti in utrujenosti mišic, ko nisem vedel kako, na kakšen način naj jih sprostim. Nihal sem med refleksi travme in zelene luči in... bilo je pestro. In ko me boli in sem zategnjen se namesto malice 10-15 minut posvečam vajam.

Potem pa le žarek upanja. Vedno bolj sem okreten v spodnjem delu trupa, gibljivost je povečana, v avtu se lahko brez težav zasukam nazaj z obratom (prej je delal samo vrat, pa še ta bolj tako-tako). Tudi na levi nogi se bolj okretno zavrtim, togost nadomešča gibljivost. Sicer se vzorec bolečine premika, to pa je odvisno od tega, kako dobro naredim vajo.

Med vajami se mi je sprožil celo refleks travme. Spomin na smrt v preteklosti in bojazen smrti ljubljene osebe v prihodnosti. V bistvu se je sprostil strah, čustvo, ko sem bil v nenehnem zakrčenem strahu in bojazni da bom izgubil otroka. Telo si zapomni to energetsko obliko in te spremlja, le da tega ne zaznamo. Vemo, a ne vemo kako. Telo pravzaprav ne ve kaj je res: odziva se tako na pravo nevarnost, kot namišljeno (stres). Lahko samo rečem, da so vaje sproščale dolgoletno zakrčenost, vsled katere se je sprožil impulz sprostitve. Jok, solze, hvaležnost za spoznanje...

Tudi zato nisem mogel delati sproščeno. Po teh dveh dogodkih so vaje šle neprimerno lažje, občutek se je izboljšal. Ne pomeni, da ga nisem lomil in delal na moč, sploh ne, ampak vedno več občutka imam. Žal (ali pa na srečo) lahko rečem, da ko nisem pozoren na gibe, v sekundi zamočim: s to razliko, da zdaj že vem, kdaj sem prestopil Rubikon.

Preizkušam meje, tako kot ročno vrtiš gumb za postajo na radiju: malo gor, malo dol, da najdeš čist zvok brez šumenja. Včasih se tudi prekucnem in hočem več. Saj mi je malo žal (tu sledi preklinjanje), ampak učenje na novo je dvojni proces: spoznati in pozabiti staro in ga nadomestiti z novim.

Sploh pa: v glavi mi roji kot v čebelnjaku. Naslednjo vajo v glavi premlevam cel dan, da bi jo sploh znal približno pravilno narediti. Zdaj me po kakšni vaji kaj boli, čutim napetost, cukanje (saj vem, ni treba na glas povedati, spet sem šel predaleč), ampak je občutek vendarle drugačen: prej nisem vedel, zdaj pa saj vem, kje sem ga polomil - in to je zame že bistvena razlika.

Vse je drugače. Ne znam opisati, ker sem v nekem procesu spremembe, ker se HOČEM spomniti vzrokov v preteklosti, da bi odpravil posledice v sedanjosti.

Pa kaj bi se pritoževal. Po več kot petintridesetih letih od poškodbe mišic, na katero se nisem oziral, po travmah za katere sploh nisem vedel, da izhajajo od tu, po dolgotrajnih stresih, ki so se nabirali, po obiskih raznih specialistov, ki so mi predpisovali tabletke, vaje za krepitev in moč mišic... lahko pa že še malo potrpim. Zdaj vsaj vem zakaj me boli. Prej tega nisem vedel.
Je sicer rahlo neugodno, ko se z debelimi zimskimi rokavicami lotevaš vdevati nitko v šivankino uho, ampak AEQ klinična somatika je tista, ki mi je rokavice snela z rok in mi ponuja: OBČUTEK.

In to počnem, to je moja moč, ker HOČEM in tudi ZMOREM in tudi BOM naredil.

Čas pa mi ni več pomemben. Vaje delam zjutraj pred službo, ko pridem domov in zvečer pred spanjem.
Včasih pa samo poležavam in se sproščam z dihanjem. Opazil sem tudi to, da sploh ne znam dihati in da če se posvetim dihanju 10 minut pred vajo, je vaja čisto drugačna, kot bi jo delal direktno.

Pa še to: osem ur na dan v službi imam priliko opazovati, kaj kako delam, kje se in na kakšen način vklapljajo napačni vzorci. In jih popravljam.

To pismo, ki sem ga pisal Vam kot odgovor je v bistvu moja izpoved samemu sebi, kot pismo ali dnevnik. Potrudil sem se povedati, kako mi gre, pa je nastalo to, kar sem napisal.
Ko na glas poveš ali napišeš, kaj te teži, se sprosti energija, ki prinaša olajšanje, breme se sprosti, navlaka izgineva. Ljudje preprosto preveč bremen nosimo s seboj. Delam na tem, da jih odvržem.

Mislim, da tudi drugi "sotrpini" doživljajo podobne situacije. Vsak je imel svoj "križev pot", tudi vam ni bilo z rožicami postlano, ko ste iskali novo pot.

Lahko rečem le to: v iskanju svoje odrešitve bolečin, sem odkril marsikaj. Posvetil sem se Reikiju, Radiesteziji, Bioenergiji, raznim tehnikam, ki so pomagale, ampak... da bi pomislil na telo, na mišice... to mi je pa bilo čisto mimo.

Sam sebi se zdiš kot nekdo, ki pol svojega življenja neutrudno išče očala, ki jih ima ves čas na nosu.

Res smo majhni v svojem razmišljanju, pa tako VELIKO VESOLJE nas obkroža.

Zaenkrat toliko.
Če mi pa kaj ne bo šlo, bom prijazno zaprosil za nasvet.

Lep pozdrav

 

__

 

 

Spoštovani, 
Ugotovila sem, da sem veliko bolj zategnjena, kot sem si predstavljala. Ko sem smučala, sem bila prepričana, da obvladam karving in da se lepo nagibam. Šele s posnetkom moje vožnje, sem videla, da sem daleč od vsakega nagibanja.

Takrat sem ugotovila, da so moje želje in pričakovanja tako močna, da mi zameglijo resnično stanje.

Šele sedaj se počasi odklepam in spoznavam. Res je vse povezano in prav nobena stvar ne gre na silo. Najtežje v življenju mi je bilo, prepustiti se, ker nisem zaupala nikomur.

Na telesni ravni pa vaje vplivajo na vse. Dobila sem občutek, da so se organi v trebušni votlini pošlihtali na svoja mesta, da so se resetirali in nekako z novim zagonom delajo skupaj z mano in zame. Prav čudežno občutenje je bilo, ko sem prvič pa izvedenih vajah, čutila novo energijo. Da ne govorim o tem, da ponoči ne hodim več na wc, da mi hemeroidi izginevajo in nič več težav z inkontinenco.

V teh nekaj mesecih se je pri meni res veliko spremenilo in se veselim novih spoznanj in izkušenj, ki jih dobivam z rednimi vajami.

Želim vam še veliko dobrih učencev

Irena

 

Pozdravljena gospa Irena,

Hvala za poslano, opazno je kako spet drsite v past vaših želja in pričakovanj. Bistvo ni v količini vaj, temveč v tem kako vaje izvajate. Kako se prepustiti trenutnem stanju in ga sprejeti ne pa se proti njem boriti, saj vas je ravno ta borba s sabo v preteklosti pripeljala v trenutno stanje izrabe in bolečin.

Sprejeti pa ne morete tega kar ne razumete. A vidim, da vedno bolj razumete AEQ metodo, kar pomeni da boste tudi vedno bolj sprejemali kako ste in se skozi to sprejemanje ki temelji na razumevanju in ne predaji, z manj čustvene megle, ki vam omejuje napredek in občutenje pomikali iz tega stanja. 
To premikanje že tudi dobro občutite. Pri obrabi kolkov je običajno potrebno 1-2 leti učenja in spreminjanja, da bi se uredili in umirili pretirane napetosti v medenici, hrbtu in trebuhu.

Izberite vsak dan 3 vaje in vsaki posvetite 10 minut. Iščite neboleč kreativen način izvedbe znotaj opisov AEQ somatskih vaj, da z največjo trenutno možno lahkoto izvedete napisano. 
Bolečino jemljite kot opozorilo, da to kar delate in boli ni zdravo. Vedno bolj isto logiko iščite tudi v ostalih delih dneva in ne rinite z glavo skozi zid, razen če res ni možno drugače.

Vse vaje v knjigi vam bodo koristne pri vašem stanju saj je ključen del vsake vaje uravnavanje tonusa v centru telesa, kar je pa spet povezano z izboljšanjem stanja kolkov in išijasa.

Lep pozdrav

Aleš Ernst

 

 

__

 

 

Izkušnja z AEQ metodo

AEQ metoda, proces učenja nadzora nad sabo. Postopek, ki spreminja pogled na lastno telo, način razmišljanja,videnja in čutenja. Proces, pri katerem začenjaš opažati majhne toda ogromne spremembe. Spoznavanje svojega telesa, čutenje le tega in zavesten nadzor nad njim je nekaj izjemnega. Ko si pripravljen videti sebe, si pripravljen na učenje. Sama menim, da ni lepšega odkritja, kot to, da imamo sposobnost da se učimo in dopolnjujemo in ko si pripravljen na ta proces se začnejo dogajati majhne, toda ogromne spremembe. In ker se vsak individualist deluje nanj na njegovi ravni. Lahko so to najbolj preproste ali pa zelo kompleksne spremembe, ki jih posameznik želi občutiti, kot na primer bolj lahkotno gibanje in opravljanje vsakodnevnih opravil, boljša organiziranost,sposobnost odločanja, spreminjanje vzorcev, ki smo jih prejeli iz otroštva in skozi življenje samo. AEQ omogoča posamezniku možnost sprememb, ki si jih želi v odnosu najprej do sebe ter v odnosu do drugih, seveda če si sam želi teh sprememb.

Z AEQ metodo sem spoznala ogromno in vem, da bo spoznanj še absolutno. Je orodje, ki na mentalnem nivoju deluje izjemno. Pomaga postopno odkrivati tista čustva, ki so bila potlačena, bodisi zaradi vzorcev, doživljanja travm, zunanjih faktorjev, ki jih vnašamo v telo, da bi ta čustva potlačili. Ker določena čustva potlačimo, izbruhnejo nato v preveliki količini in ker nanj nismo pripravljeni, se to odraža v številnih boleznih. Sama spoznavam na moji lastni izkušnji kako sploh preide do mentalnih »bolezni«. Zaradi določenega dogodka ali skupka le teh začnemo najprej zavedno, nato pa nezavedno tlačiti lastna občutenja. Vse se začne odražati postopoma. Najprej preide na akutne bolezni, ki se nato razvijajo v kronične bolezni in če sami ne začenjamo sprejemati oziroma spustiti lasnih občutenj se to razvija v mentalne bolezni, ki jih zdravstvo opiše kot anksioznost, napadi panike, huda tesnoba, depresivne epizode, panične motnje in podobno. Seveda je to moje laično spoznanje, ki ga počasi odkrivam z učenjem. S tem zapisom sem želela opozoriti na to, da je AEQ odlična preventivna dejavnost, ki lahko prepreči marsikatero mentalno bolezen ali pa jo začne postopoma odkrivati,spoznavati in odpravljati. Hiter tempo življenja in prevelika količina informacij pripelje posameznika, do hudih zmed povezanih z samim zdravljenjem mentalnih »bolezni«. V nekaj letih preizkušanja in radovednosti na tem področju sem preizkusila veliko načinov, tehnik in metod. AEQ je preprosta, a hkrati globoka, kompleksna ter izrazita tehnika, ki mi omogoča teoretične vprašanja in vedenja začutiti in odkrivati.

Janja R. študentka

 

__

 

 

Izkušnja udeleženke delavnice osnov AEQ metode® 26.9.2017

Stara sem 70. let. Pred skoraj 20. leti sem si močno poškodovala desno nogo. Posledica napačnega obremenjevanja noge je bila obraba obeh kolkov. Po operaciji je ostala ena noga krajša, ostale pa so tudi bolečine v neoperiranem kolku. Težko sem se gibala, moja hoja je bila toga, trda, zakrčena, šepava, kadar sem se sklonila sem se težko dvignila, skratka bila sem kar precej gibalno ovirana. Nekaj težav sem pripisala starosti, vendar sem sklenila, da moram nujno poiskati rešitev in naletela AEQ somatske vaje oz. g. Aleša. Ker bi bilo potrebno na osebno obravnavo čakati več kot 100 dni, sem se odločila za obisk delavnice.

Moram priznati, da na delavnici nisem razumela pomena vaj, čeprav sem prej prebrala knjigo g. Aleša Lahkotno iz bolečin. Sem pa po štirih urah učenja AEQ vaj ob odmoru za kosilo uspela v 2. nadstropje priti brez šepanja. To me je navdušilo. Doma sem ponovno vzela v roke knjigo in po nasvetu g. Aleša posnela vse vaje naučene na delavnici z branjem na telefon in si jih vsako jutro predvajam oz. vadim ob njih. Bolečine so počasi plahnele, moje telo je postalo ponovno gibalno sposobno.

Sedaj lahko rečem, da starost oz. leta niso ovira. Gibljem se skoraj tako lahkotno kot pred 20. leti in upam, da bo z vajami AEQ tako tudi ostalo. Občutim, da so mi AEQ vaje zelo pomagale, da pa me čaka še kar nekaj dela na sebi.

Življenje brez bolečin je postalo manj stresno, mnogo kakovostnejše, energijo, ki sem jo prej posvečala odpravi bolečin pa porabim za pomembnejše stvari.

Vesela sem, da sem srečala g. Aleša. Vesela sem, da imamo v mali Sloveniji strokovnjaka, ki je izboljšal in nadgradil vaje klinične somatike, strokovnjaka, ki lahko s svojo metodo na enostaven in lahek način odpravi bolečine, učitelja, ki svoje znanje nesebično prenaša na nove generacije. Hvala g. Aleš. 

Katja Štimac, Ljubljana

 

__

 

 

Doživetje delavnice o povezavi čustev in pozornosti Ljubljana 23.12.2017

Pozdravljeni,

zaradi tehničnih težav se oglašam zadnja....moram vam povedati, da je AEQ delavnica o čustvih presegla vsa moja pričakovanja. Izvedela in začutila sem ogromno novih stvari, razsvetlila kar nekaj povezav in več razmišljanj, ki sem jih pred delavnico premlevala je bilo potrjenih skozi vašo razlago na delavnici - skratka, zelo sem vesela, da sem lahko bila del skupine, ki je prejemala znanje in izkušnje od takšnega učitelja /mojstra/, kot ste Vi.

V naslednjih mesecih imam resen namen upoštevati vaš nasvet in postopoma poglabljati slišano in prebrano. Zelo me tudi zanima nadaljne delo v tej smeri in želela bi se v prihodnosti udeležiti izobraževanja AEQ metode. 

Hvala za enkratno delavnico, za vso prejeto gradivo in hvala, ker širite znanje in informacije....upam, da se kmalu spet srečamo.

Prisrčen pozdrav in lepe praznike, pa seveda uspešen odriv v 2018! 

Sonja Gerkman, Ljubljana

 

__

 

Dober večer gospod Aleš,
Na kratko bi vam želela opisati svojo izkušnjo na vaši delavnici v soboto, 4.3.2017.
Glede na moj radoveden značaja najprej ocenim ljudi, prostor in vse kar je povezano z okoljem v katerem se znajdem... Poiščem pristnost povedanega pri tistem, ki podaja neko znanje. Moj um je sprejel vašo podajanje informacij kot pristno. Torej sem prisluhnila in poskušala slediti navodilom za izpeljavo določene vaje. Dejstvo, ki ga nisem vedela je bilo, da je najprej mišica tista ki sprejme informacijo, šele potem se odzove čustvo. Menim, da je to zelo pomembna informacija za tiste, ki se ukvarjajo pretežno samo s čustvenim delom sebe, da bi to razumeli.
Pri prvi polovici prve vaje sem spoznala, da moji možgani niso usklajeni z mojim telesom. Razumela sem vaša navodila, moje telo pa se ni odzivalo, kot je želel moj um. V nekem trenutku je moj um prevzel nadzor nad mojim telesom (postala sem "gospodar" mojega telesa), in sem vaje izvajala z lahkotnostjo in brez napora. Popolnoma novo spoznanje! Sedaj tudi bolje razumem zakaj sem imela pogosto odpor do večine športnih dejavnosti.
Najbolj pomembna izkušnja, zraven tiste prve o povezavi mišic in čustev, je bilo ravno spoznanje, da je moj um gospodar mojega telesa in ne obratno. Pri zadnji vaji sem tako v popolnosti začutila ta nadzor, lahkotnost svojega telesa in čutila, da bi lahko izvajala vaje še veliko dlje kot do 18-ih.  :)
Novo pridobljeno izkušnjo in nadaljnje delo v tej smeri vidim kot priložnost za še boljše obvladovanje lastnih življenjskih situacij, večjo osebno stabilnost in prevzemanje popolne odgovornosti na vseh področjih mojega življenja.

Hvala vam za to izjemno izkušnjo.

Andreja Rižnar

 

__

 

Delavnice klinične somatike sem se udeležila že dvakrat. Celosten pogled na človeka, ki ga obravnava klinična somatika, me izjemno navdušuje. Aleš je izvrsten učitelj, ki skozi vaje in strokovno razlago uči metodo na enostaven, a prodoren način. S primeri iz vsakodnevnega življenja nam razumljivo približa pomen izvedbe vaj. Igrivo prepleta teorijo in prakso ter zajame vse nivoje človeka. Jasno prikaže prepletanje različnih nivojev s primeri iz vsakdana in vpliv le teh v naše življenje in odpravo s klinično somatiko. Vaje izvajam in navdušena sem nad enostavnostjo somatskih vaj. Delujejo zelo globoko in učinkovito. In tako se mi z redno izvedbo vaj odpravljajo mišične napetosti, povečuje se mi nivo energije in življenje tako postaja lahkotnejše ter radostno. Klinična somatika me postavlja v sedanjost in me uči biti v trenutku, kar je bistvo življenja. Aleš, hvala ti.

 

__

 

Pozdravljeni.  Hvala najprej za krasno izvedeno delavnico, razlaga je bila nazorna, zdravo razumska in predvsem takšna, ki pritegne.  Imam precejšne težave s križem, operiranim kolenom in rameni, po poklicu sem maserka in ogromno delam. Vaša delavnica je prišla kot naročena. Upam, resnično upam, da bom vztrajna, to pomeni da bom gibe ponotranjila in jih vzela za svoje. Le tako se lahko nadejam izboljšanja. Bodite dobro in upam, da bo vaših delavnic čim več!

Katja, Maribor

 

__

 

Delavnica v Dvorski vasi je bila – ODLIČNA!

Popolnoma drugače je somatske gibe izvajati doma, sam s seboj, ali pa ob Aleševih skrbnih navodilih ter pod skrbnim očesom njegovih pomočnikov. To je priložnost, da misli usmeriš le v gib, ne razmišljaš o tem, kaj piše v knjigi, kaj je potrebno storiti, samo poslušaš glas… in svoje telo. Napredek pri izvajanju somatskih vaj je ob novih spoznanjih, ki jih na vodenih delavnicah pridobimo v skoncentrirani obliki, opazen. Izjemen doprinos imajo tudi individualne aktivne terapije. S tem vsakodnevno “igranje” z lastnim umom in telesom postaja vse prijetnejše in lahkotnejše. Občutki napetosti v telesu se, ob počasi, a vztrajno spreminjajočih se vzorcih vsakodnevno izvedenih gibov, manjšajo, s tem pa se blaži tudi bolečina. Posledično se v človeški glavi pojavljajo veliko bolj optimitične misli, krepi se samopodoba, občutek, da ni pomoči in da si za “staro šaro” kljub neševilnim letom, izginja…

Spoznavanje in redno izvajanje somatskih gibov daje človeku največji motiv in gon, da se uči, pridobiva nova znanja in s tem moč, da sam svojemu telesu daje to, kar potrebuje, po čemer kliče, kar ga pomlajuje in osvobaja.

Teja Logar, zvesta in predana učenka

 

__

 

Lepo pozdravljeni g. Aleš!

Moja prva neverjetna izkušnja je bila že na delavnici, ko smo izvajali lok. Tega ne maram, ker me vedno pri povečanju lordoze oz ekstenzijskih gibih boli na določeni točki. Ob vašem navodilu sprostite trebušne mišice, opazujte kako se vaša medenica kotali, pa je bila moja medenica nagnjena na eno stran, kotalila se je postrani in ob koncu giba se je pojavila bolečina. Pa sem poskušala najprej sprostit trebušno mišico, opazila sem, da se medenica lepše kotali in zanimivo končne bolečine ni bilo več in celo stopala sem lahko dvignila od podlage. Tudi ob pritisku ledvenega dela ob podlago sem lahko zaznala blagodejno sprostitev mišic, v kateri sem uživala. Res odličen občutek. Že na koncu delavnice sem pri stoji opazila, da je moje dihanje povsem drugačno-da se diafragma širi tudi bočno in celo zadaj. Tudi drža je bila drugačna, kot da je prsni koš lepše postavljen na medenico.  Ob hoji pa sem prav uživala, saj sem ob delu na podlagi ugotovila kako trd in nepremičen je moj prsni koš. Ko sem poskušala telesu dopustiti naučeno tudi v hoji je bi res blagodejen -odrešujoč, graciozen občutek. Zatem je sledil natrpan teden in moja pozornost je bila le občasna: kako sem pri sedenju, hoji, hoji po stopnicah. Pojavljati pa se je začela bolečina v lateralnem delu desnega kolena in goleni. Težko sem počepnila. To bolečino poznam še iz časa padca z višine pred 3 leti.

Pa sem se spomnila na krajšanje in daljšanje mišic iz vaših vaj. Sedela sem in poskušala na najlažji način premakniti petnico v everzijo in inverzijo ob upoštevanju krajšanja in daljšanja mišic. Najprej na boljši in zatem še na boleči strani,kjer sem opazila močno napete mišice in gib ni bil mogoč. Z počasnim ponavljanjem mi je uspelo pa tudi bolečina je v dnevu popustila.

Sedaj odhajam na dopust in z menoj gre ves poslan material. Hvala za tako izčrpna in natančna navodila. Hvala tudi za odlično delavnico, ki mi je dala veliko. Prav to potrebujem, saj vsaka beseda ima svoje mesto in pomen. Ostalo je predvsem spoznanje o neredu, vedeti in znati. Še vedno je veliko nereda, uživam pa v drobcih, ko vidim, da se ustvarja tudi red oz. občutek lepšega, prijetnejšega gibanja.  Po vaši delavnici pa imam sedaj pogosto en velik nered v glavi . Kontrolirana nestabilnost mi dela še velike preglavice. Sedaj želim narediti velik korak iz kontrolirane stabilnosti v nestabilnost ki se jo učim pri sebi, ker sedaj vem, da je to smiselno. Vsekakor se bom še udeležila vaših delavnic. Vse dobro vam želim

Marjetka, Sežana

 

__

 

Opaženo v dobrih dveh tednih po celodnevni delavnici v Ljubljani:

Pozdravljen Ales,  Hvala za email in skrb pri našem napredku. Namenoma sem še počakal z odgovorom, saj sem imel po delavnici zelo dober in sproščen občutek v hrbtu potem pa kak dan sredi tedna spet zategnjeno v ledvenem delu. Ampak po rednem izvajanju vaj sem uspel sedaj skoraj povsem izboljšati občutek v hrbtu. Pozna se napredek tudi pri hoji v hrib, saj pazim na izvajanje hoje iz telesa in tako nisem imel nobenih težav z bolečinami kot po navadi. Tudi palice sem pustil doma in sem raje usmeril pozornost v občutek pri hoji in ravnotežje. Moram reči, da sem se počutil super, ko sem opazil ta napredek. Tudi pri kajtanju nimam bolečin, le po daljši vožnji v avtu še čutim zategnjenost v ledvenem delu, vendar manj kot je bilo včasih. Z veseljem bom nadaljeval z vajami, saj želim svoje težave povsem odpraviti in tudi napredovati (pri razmišljanju in v življenju na sploh). Hvala za vaš trud in predano znanje! V prihodnje pa imam željo, da bi povsem sprostil še zadnje lože in meča, ampak kot si že omenil naj bi to prišlo s časom, če bom izvajal vaje za hrbet…

Lep pozdrav in veliko uspeha, Jaka, Kranj

 

__

 

Vtis iz delavnice 14.5.  

Po individualnih terapijah se mi je zdelo da mi že kar gre, da obvladam vaje, ki sem jih redno izvajala doma, a vseeno, ker sem bila že prej prijavljena na delavnico sem se je udeležila in… waw, Aleš že spet preseneti, ponovno sem začela iskati nove povezave, ravnovesja v svojem telesu, izboljšala vaje ki sem jih že nekaj mesecev delala, … Skratka, vesela sem, da sem obiskala delavnico in ugotovila, da tovrstnega znanja ne more biti nikoli dovolj.  Hvala Aleš za vse podano izčrpno znanje, ki človeku spreminja način življena.

Lidija, Metlika

 

__

 

Po delavnici v soboto:

Zdravo Aleš. Napisala bom svoje misli iz delavnice in po njej: na delavnico sem prišla iz radovednosti, brez pričakovanj, morda sem želela spoznati, o čem mi pripoveduje prijateljica, o gibanju. Na sami delavnici mi je bilo na splošno prijetno, nastala pa je zmeda v moji glavi, ko sem ozaveščala svoje mišice in jim dajala navodila pa še (hudiča) dihat sem mogla zraven. Skratka, po delavnici mi je bilo fino, ampak sploh mi ni bilo jasno, kaj sem pridobila. In sem šla v trgovino, pa nikakor nisem mogla nehat razmišljat o mišicah, kako dvignem noge, kako se usedem nazaj v avto. Ok. Zvečer, ko sem šla na balkon z možem na cigareto, pa sem stala na obeh nogah. Enostavno sem se začela zavedat, da že dolgo, če sploh kdaj (najbrž kot otrok), stojim na obeh nogah. Počutila sem se razbremenjeno.

V nedeljo pa je bilo takole: kar naprej sem razmišljala, kako se premikam, katere mišice uporabljam,…. Kar nisem mogla izklopiti. Pa začela sem se guncat iz ene noge na drugo in obratno. Popoldan je prišla na obisk prijateljica. Pa sva se odločili, da greva malo pomigat. Vodila me je (kaj obremenit, kaj sprostit), sicer nisem razmišljala o dihanju, in naenkrat pri enem gibu sem rekla: oooo, kak je fajn, jaz ne grem več nazaj, pa solzice so se mi ulile. Super.  Zvečer sem se pogovarjala z možem in mu skušala ubesedit moja doživljanja in misli. Na koncu sem na papir zapisala tole misel: “Zdi se mi, da sem telo postavila v totalno ravnovesje, totalen užitek. Ne grem več nazaj.”

Itak da mi sedaj šibajo misli in se mi zdi, da vem, zakaj sem prišla k vam: Da čuvam sebe. Spoznala sem, da nosim bremena (namesto) drugih, in ne vem, kako dolgo jih bom še lahko nosila, saj kot se poznam, morda čez 10 let bodo bremena pretežka, in bom začela reševati sebe in najbrž iskati rešitev ko bo že prepozno in na napačnih mestih.

Pa še nekaj, ker ne vem, kako in kaj in zakaj je ta misel: prvič s življenju sem začutila, da bi bila zadovoljna s sabo, če bi lahko skozi učenje v prihodnosti, znanje iz gibanja dala naprej. Že dolgo se mi zdi, da je moje poslanstvo na svetu nekaj več, kot pa zadovoljstvo strank v službi, zadovoljen mož z ženo,….pa nisem vedela, ali se morda vključim kot prostovoljka npr. v S.O.S. telefon,…

Ekola, mogoče malo zmedeno, ampak takole imam v glavi vendar z nasmehom na obrazu.

Hvala ti in se vidimo. Lepo bodi.

 

__

 

Klinična somatika je informacija, ki vodi do osvobojenega gibanja. Gibanje zažari in hoja postane lahkotna. Ni mogoče, da te pusti ravnodušnega.

Somatske vaje so igra agonistov in antagonistov, igra mišic dela in mišic užitka. Prelivanje telesa, igra s težiščem in gibanje (iz) sredice. Klinično somatiko čutim v hoji, prikličem jo lahko v vsak gib, vključujem jo v jutranje prebujanje in v večerno vadbo, kakor tudi v čisto »preprosto« ležanje v različnih položajih. In je čudovito.

Če so to dejstva o vplivu somatskih vaj, veljajo za aktivno terapijo potencirani občutki vsega naštetega. Spremembe so neizbežne in izjemno dobrodošle.

Nataša Beršnak, Fizioterapija Beršnak, Sevnica

 

__

 

Pozdravljeni!

Hvala za poslane napotke. Delavnica mi je dala veliko več kot sem pričakovala. Predvsem uvid v to, kako se ne-občutenje v življenju (iz različnih razlogov) dejansko manifestira tudi v obliki bolečine hrbta. Ja, zavedanje prisotnosti v vsakem trenutku in v sleherni naši dejavnosti…

Hvala, Aleš, za odlično predavanje in demonstracijo. Minila je čisto prehitro.) Vsekakor se vam preko meila še oglasim, saj se bodo vprašanja še zagotovo porodila? Na delavnici sem začutila, da bo klinična somatika postala del mojega življenja 🙂

Vse dobro in upam, da se še kdaj srečamo,

Karmen Brumen, Kranj

 

__

 

Pozdravljeni!

Prvo bi se vam rad zahvalil za noro dobro delavnico.

Nad KS sem se navdušil že ko sem prišel v stik s knjigo Somatics – Thomas Hanna. Po prebranem in po izvedbi nekaj vaj opisanih v tej knjigi sem vedel, da se s tem odpira povsem »nova« dimenzija obravnave človeškega telesa.

Po brskanju po internetu sem odkril precej takšnih in drugačnih strani in tudi vaj na youtube in k sreči tudi vašo internetno stran.

Zelo vesel sem bil izdaje vaše knjige, ki res izvrstna – za delavnico sem pa že povedal 🙂

Lahko rečem, da se že isti dan popravil držo, moji boki so se pomaknili naprej, rame pa so se izravnale in pomaknile nazaj. Po dolgem času sem udobno zaspal na hrbtu!

Nadaljeval bom z izvajanjem vaj in odkrivanjem »samega sebe« in se že veselim naslednje delavnice…

Hvala. Lep dan

Samo Šinik

 

__

 

Prebrati knjigo Lahkotno iz kroničnih bolečin pomeni: samo še to preberem, pa bodo bolečine le še preteklost (jaz jih sicer nimam, zato pa se prijateljica prepogosto zbuja zaradi njih). To ni knjiga, ki jo prebereš, to je knjiga, ki jo študiraš, z njo nabiraš novo znanje. Narediš prvo vajo, začutiš … pač nekaj … in se ti zdi fino. Pa izbereš še kakšno vajo in čutiš nekaj več. AMPAK!  Potem pa greš na delavnico. In začutiš svoje telo, čeprav so premiki minimalni. In nabiraš nova znanja – v množini. Drobce v premikanju telesa povežeš z vsem, kar novega zmelješ v svojem miselnem svetu. Ker iz njega pač izhaja vse. Prideš domov, spiš kot angelček, ker končno znaš sprostiti celo telo, zjutraj pa se zbudiš s tistim najboljšim ‘musklfibrom’ (od česa že?) – aja, od gibov, ki jih ponuja klinična somatika, od odličnega terapevta. Knjiga dobi nove dimenzije. Kaj knjiga, življenje! Hvala, za super knjigo in super delavnico. In za nove vaje, ki so že naslednji dan postale stalnica.

Mojca Poljanšek, Ptuj

 

__

 

Pozdravljeni.  Hvala najprej za krasno izvedeno delavnico, razlaga je bila nazorna, zdravo razumska in predvsem takšna, ki pritegne.  Imam precejšne težave s križem, operiranim kolenom in rameni, po poklicu sem maserka in ogromno delam. Vaša delavnica je prišla kot naročena. Upam, resnično upam, da bom vztrajna, to pomeni da bom gibe ponotranjila in jih vzela za svoje. Le tako se lahko nadejam izboljšanja. Bodite dobro in upam, da bo vaših delavnic čim več!

Katja, Maribor

 

__

 

Aleševa delavnica mi je prišla zelo prav, saj je med izvajanjem vaj opozarjal na pomembne detajle – tako se hitro naučiš pravilnih gibov. Blizu mi je Alešev odnos do življenja, zato tudi do telesa, zdravja, do športa … Verjamem, da se veliko doseže z lahkotnostjo in brez nasilja, a vztrajno. Postati zopet kot radoveden otrok ali spontana živalca, ki se preteguje, kadarkoli zazna potrebo po tem. Hvala!  Lep pozdrav!

Andrejka, Kranj

 

Oktobra lani sem se prvič srečala z vajami klinične somatike na delavnici v Nabrežini.  Najbolj izrazite obremenitve sem v tistem času občutila v prebavi in v nekakšni okorelosti v hoji.  Vse to so seveda spremljale razne bolj ali manj izrazite bolečine, predvsem v kolkih, kolenih, stopalih pa tudi v ramenih in med lopaticama. Tudi splošne mišične bolečine so me večkrat spremljale posebno po fizičnem delu ali vadbi.  Pri prebavi pa sem imela že dolga leta težave: od želodca navzdol, do konca…z raznimi bolj ali manj izrazitimi, ponavljajočimi se simptomi.  Vaje sem začela izvajati postopoma. Kar nekaj časa je minilo, da sem uspela zadržati pozornost na gibu.  Kmalu sem občutila več prožnosti pri hoji, premiki v prebavilih pa so med vajami postali stalnica.  Tako sem se postopoma lotila še drugih vaj, ki sem jih dobila po e-pošti.  V poletnem času se mi je večkrat zgodilo, da nisem mogla spati,zaradi motenj v trebuhu. Pa sem kar ponoči opravila vaje in potem…mirno zaspala.  Sedaj, ko sem se po enem letu spet udeležila delavnice, sem osvežila in še poglobila ves pristop.  Seveda sedaj dojemam drugače kot lani: občutim povečano mero pozornosti, zavedanja telesa in dogajanja v njem.  Veliko bolje se tudi zavedam , kako se ob določenem dogodku telo odzove in lahko ustrezno ukrepam.  Moje gibanje je po enem letu bolj lahkotno, imam mnogo več moči in občutka pri delu in obremenitvi telesa.  Tako ne tratim energije in jo koristno usmerjam.  Bolečine v telesu so izginile. Ko se občasno pojavijo, se z njimi ukvarjam na drugačen način.  Hoja mi je v veselje, delo doma in na vrtu prav tako, ker me ne utruja in vem kdaj je tega dovolj.  Opazila sem, da v zadnjem času pozabljam doma pohodne palice in v resnici jih ne pogrešam.  Prebava se mi je zelo izboljšala, tako da motnje, če se pojavijo tudi zelo hitro izginejo.  Zavedam pa se, da se moram s svojim telesom in občutki dalje vztrajno in zavestno ukvarjati.  Hvala in lep pozdrav,

Mileva, Nabrežina

 

__

 

Delavnica klinične somatike je bila zelo koristna zame! Zdi se mi pomembno, da znamo v tem tempu Življenja, tudi pravilno sprostiti svoje telo in dušo. In da se tega tudi zavedamo, ter skušamo tak način razmišljanja pravilno vstaviti v naše življenje! Zato menim, da se je potrebno večkrat udeležiti takšnih delavnic, ker nas to spodbudi za primerno uporabo ter vodi skozi pravilno izvedbo somatskih vaj!

Ines, Velenje.

 

__

 

Vtis iz delavnice  Na delavnico somatskih vaj sem šla po tem, ko sem bila že na več individualnih terapijah in so mi bile somatske vaje že poznane. Pred začetkom delavnice »sem si mislila« nekaj ur sproščanja, ja bilo je veliko tega. Nisem si znala predstavljati kako bo to iz gledalo . Zelo dobro in jasno si razlagal, skozi besede sem se vživela v gibanje,. Govoril si z zelo prijetnim tonom glasu. Ker vaje poznam je bila to moja nadgradnja, saj sem skozi tvoje besede še bolj spoznala sebe in si dodala nekaj novega pri gibih, na kaj bom še bolj pozorna pri izvajanju somatskih vaj in za kaj je določeno gibanje potrebno in pomembno. Tvoje bogato znanje ti daje sposobnost da skozi besede lahko vodiš skupino ljudi v gibanju, ne da bi potreboval skoraj karkoli demonstrirati.  Občutki in lahkotnost po delavnici so bili neverjetni. Delovanje somatskih vaj zelo dobro vpliva na moje vsakdanje življenje. Vedno po kolesarjenju naredim kombinacijo vaj za noge in nikoli nimam težav z bolečimi in otrdelimi mišicami. Ugotovila sem, da je pomembno prepletanja fizične in psihične ravni. Spremembo, ki si jo želimo, lahko naredimo le mi sami, nihče je ne more narediti namesto nas.

Mojca Ljubi, Novo mesto

 

__

 

Mnenje:  Delavnice klinične somatike sem se udeležila že dvakrat. Celosten pogled na človeka, ki ga obravnava klinična somatika, me izjemno navdušuje. Aleš je izvrsten učitelj, ki skozi vaje in strokovno razlago uči metodo na enostaven, a prodoren način. S primeri iz vsakodnevnega življenja nam Aleš razumljivo približa pomen izvedbe vaj. Igrivo prepleta teorijo in prakso ter zajame vse nivoje človeka. Jasno prikaže prepletanje različnih nivojev s primeri iz vsakdana in vpliv le teh v naše življenje in odpravo s klinično somatiko. Vaje izvajam in navdušena sem nad enostavnostjo somatskih vaj. Delujejo zelo globoko in učinkovito. In tako se mi z redno izvedbo vaj odpravljajo mišične napetosti, povečuje se mi nivo energije in življenje tako postaja lahkotnejše ter radostno. Klinična somatika me postavlja v sedanjost in me uči biti v trenutku, kar je bistvo življenja. Aleš, hvala ti.

Mateja Šajna, prof.SV, instruktor različnih gibalnih metod

 

__

 

Mnenje:  Delavnice klinične somatike sem se udeležila na pobudo sestre, ki bo v kratkem začela tudi z individualnimi terapijami. Sama zdravstvenih težav, katerih posledice bi bile bolečine v sklepih in mišicah, nimam, se pa zavedam zatrdelosti oziroma napetosti svojih mišic. Delavnica mi je vsekakor odprla oči. Čeprav zaenkrat prikazanih vaj, katerih določeni učinki so bili vidni že na mestu samem (lažje dihanje), ne izvajam, pa sem sedaj veliko bolj pozorna na svoje gibanje, držo in uporabo posameznih mišic. Naj še dodam, da je bila že sama predstavitev klinične somatike (teorija) zelo zanimiva.

Klavdija, Maribor

 

__

 

K terapevtu Alešu Ernestu sem prišla zaradi bolečin v zgornjem delu hrbtenice, bolečin v vrstni hrbtenici ter zaradi hudih glavobolov. Bolečine sem imela že dve leti in pol, bili pa so posledica okvare vratne hrbtenice. Že po prvem obisku pri Alešu se mi je stanje izboljšalo. Zmanjšale so se bolečine v glavi in hrbtenici.  Do sedaj sem imela štiri terapije, ki vključuje tudi dnevne somatske vaje.  Po tretjem obisku se je moje zdravstveno stanje izboljšalo v veliki meri. Ostale so občasne bolečine v vratni hrbtenici in občasni glavoboli.  S obiski bom nadaljevala, ker mi učenje klinične somatike zelo pomaga. lp

Barbara.

 

__

 

Mnenje:  po delavnici sem se počutila ozemljeno, prizemljeno. Ozavestila sem svoje celotno telo in njegovo sestavo, kar mi je in mi bo pomaglo pri razumevanju nastanka težav in dalo boljši vpogled v reševanje bolečin in napak v drži, gibanju. Vidim mnogo vzporednic z vadbo joge, vendar bom odslej pri vadbi bolj pozorna na “najmanjši vložek za želeni učinek oz. gib”. Hvala še enkrat.

Teja

 

__

 

Mnenje:  Spoštovani, že pred prihodom na delavnico sem prebrala večino pojasnil o somatiki na vaši spletni strani. Ker poučujem športno vzgojo na gimnaziji, in ker imam dve hčeri, ki sta športno aktivni in večkrat potarnata zaradi bolečin v hrbtu, kolenih, preponah, itd., me je filozofija somatike zelo prepričala. Na delavnici sem zelo uživala, 4 ure so minile kot bi mignil, saj ste me s svojim vodenjem peljali skozi vaje zelo nazorno, tako da mislim, da sem vsaj približno razumela, kaj moram s svojim umom in telesom narediti, da bo učinek – sprostitev prava. Ob koncu delavnice sem čutila, kako je moje telo bolj prožno, tako da sem prav vesela, da so me vaje prepričale in potrdile teorijo somatike, ki ste jo predstavili na vaši spletni strani. Želim si, da bi mi uspelo predstaviti pomen vaj tudi mojima hčerkama, ne le teoretično ampak tudi praktično, kar pomeni, da bi se naučili sprostiti svoje telo po treningih. Mene in mojega partnerja so vaje nedvomno prepričale in si vzameva čas zjutraj in zvečer, da se posvetiva svojemu telesu. Hčerkama sem nekaj vaj predstavila, upam, da bosta verjeli vanje.  Hvala za čudovito izkušnjo na delavnici in hvala, da ste si po delavnici vzeli nekaj časa še za nasvete in pregled fotografij. Lep pozdrav!

Suzana Gomilar in Robert Zickero

 

__

 

G.Aleš.. Vaša delavnica mi je bila zelo všeč in resnično nisem pričakoval taksnega vpliva name. Vas sloves je velik,ampak samo delovanje somatskih vaj je zelo dobro vpliva na moje vsakdanje življenje. Več udobja v lastnem telesu, večja pozornost do nekaterih trenutkov, katere sem prej živel cisto avtomatsko..Vaje se mi zdijo lahke , gradivo izpopolnjeno in jasno napisano – ampak predlagam rubriko za telembuse smile emoticon..ker mi je sam način vaj doma zeelooo težak in mi manjka vaš glas oziroma učitelj, ki me vodi. Vsak začetek je težak in to vi itak veste. Imam težave s koleni- vezi .. imate mogoče kako vajo za to? V glavnem super ste, hvala Vam.  ps. ko mi nekdo zazvoni na vrata,se se zmeraj vprašam, kdo me faking moti, ampak resnično z zavedanjem , mehkimi gibi, čutno grem počasi k vratom in se pustim presenetiti…Ali sem na pravi poti? :)) lp.

Sandi.

 

__

 

Na delavnici sem spoznala nova videnja in prijeme glede mojih težav z  mišicami, katere nikakor v celoti ne morem sprostiti. Oba z ženo sta  zelo prijetna in sproščena, kar ustvarja pozitivno klimo v skupini.

V bližnji prihodnosti bi želela tudi individualno obravnavo pri vas na  sedežu v Brežicah.

Lep pozdrav

Jelka Štorgelj, MMA Velenje team

 

 

tel. : 00386(0)74990871
mail: info@aeq.si
YouTube Facebook